Mejna osebnostna motnja je vrsta osebnostne motnje, za katero so značilna močna čustvovanja, slaba ali celo izkrivljena samopodoba, nestabilni medosebni odnosi.
Osebe, ki trpijo za mejno osebnostjo motnjo, se zelo pogosto samopoškodujejo, lahko se poslužujejo tudi nevarnih oblik vedenja. Omenjena motnja se torej nanaša na občutek in vedenje, ki se osebi, ki to doživlja, zdita čisto ustrezni in upravičeni.
Mejna osebnostna motnja pod različnimi poimenovanji
Seveda pa se mejna osebnostna motnja lahko najde tudi pod drugimi poimenovanji, na primer mom motnja ali pa borderline osebnostna motnja. Ne glede na poimenovanje gre za motnjo, ki navadno vključuje simptome, kot so neprimerni čustveni odzivi, zelo impulzivno vedenje, zgodovina nestabilnih odnosov.
Seveda vse omenjene težave ljudem s to motnjo lahko precej otežijo življenje. Težko uspešno zaključijo šolanje, težko ohranjajo stabilne službe oziroma delavna mesta, prav tako težko ohranijo dolgoročne zdrave odnose.
Se človek z osebnostno motnjo zaveda, da dela narobe?
Mejna osebnostna motnja je motnja, ki se je prizadeta oseba ne zaveda prav dobro. Človek s takšno vrsto motnje se torej ne zaveda, da je njegovo vedenje ali pa da so njegovi miselni vzorci neprimerni. Verjame celo nasprotno. Meni namreč, da je njegov odnos povsem pravilen oziroma ustrezen.
Ko pa se oseba z mejno osebnostno motnjo končno odloči za pomoč pri strokovnjaku, pri njem meni, da je njegov problem povzročila neka druga oseba ali pa celo situacija.
Značilni simptomi za mom motnjo
Mom motnja je lahko prepoznavna, a le če dovolj dobro poznate tipične simptome zanjo. Borderline osebnostna motnja je na primer znana po tem, da se njeni simptomi od osebe do osebe seveda lahko precej razlikujejo. Pri ženskah je ta motnja precej bolj pogosta kot pa pri moških.
Tipični simptomi za mejno osebnostno motnjo so na primer nestabilna samopodoba, izkrivljen občutek o sebi, pomanjkanje empatije, nenehen strah pred zapuščenostjo ali pred zavrnitvijo, močni občutki tesnobe, občutek dolgočasja, praznine, intenzivna in izjemno spremenljiva razpoloženja, ki trajajo lahko več dni ali pa samo nekaj ur.
Ob tem pa se je treba dobro zavedati, da v resnici precej zdravih ljudi redno doživlja enega ali celo več zgornjih simptomov. Kljub temu pa oseba z mom motnjo v odrasli dobi doživlja številne navedene simptome.
Kdo ali kaj lahko najbolje pomaga pri mom motnji in drugih podobnih težavah?
Borderline osebnostna motnja je v svetu precej pogosta, prav tako še druge številne motnje. Pri tem vsekakor lahko daleč najbolj pomaga dobro izbran strokovnjak, na primer psihoterapevt.
Tudi na sploh je psihoterapija vse bolj iskano področje. Vse več ljudi bere članke, knjige in druge prispevke, ki so povezani z njo. Nekateri se celo odločijo za študij psihoterapije. Zelo pogosto zaradi težav v družini oziroma svojih lastnih potreb po znanju s tega področja.
Kje dandanes lahko najdete odličnega psihoterapevta?
Psihoterapevt je vse bolj iskan strokovnjak, kar pa se sploh ne gre čuditi, saj ima vse več ljudi veliko težav, ki so povezane tudi z njihovo psiho. A to, da si najdete takšnega strokovnjaka, še nujno ne pomeni, da bo zdravljenje določene motnje, ki vas spremlja, dovolj uspešno.
V prvi vrsti vam mora izbrani psihoterapevt ustrezati tudi osebno. Ni namreč dovolj, da ste našli vrhunskega psihoterapevta, za katerega boste plačali veliko denarja. Dandanes lahko kar na spletu preverite seznam najbolj priznanih strokovnjakov s področja psihoterapije.
Kje poteka psihoterapija?
Ko boste končno našli sebi primernega psihoterapevta, je seveda čas, da se naročite na prvo srečanje. Pred tem pa je dobro vedeti, da v današnjem času psihoterapija lahko poteka tudi preko spleta oziroma na daljavo.
Na voljo je torej lahko tudi takšen psihoterapevt, ki vam bo svoja srečanja nudil preko zooma ali v kakšni drugi obliki preko spleta. Po drugi strani pa številni trdijo, da je psihoterapija, ki poteka v živo, daleč najboljša izbira.
Koliko časa boste morali obiskovati psihoterapevta?
Na vprašanje, po kolikem času vam psihoterapevt lahko pomaga odpraviti težave, je pravzaprav zelo težko enotno odgovoriti. Ljudje se namreč soočamo s številnimi težavami oziroma motnjami. Nekatere od teh so precej manj kompleksne kot druge in se lahko pozdravijo v relativno kratkem času.
Po drugi strani pa nekateri ljudje psihoterapijo obiskujejo leta in leta in verjetno bo tako še naprej. A ne glede na to, je seveda ključnega pomena, da se stvari izboljšujejo oziroma da so vidni učinki terapije.